Tolminator Metal Fest 2023, 4. dan

Kakšen šok! V pozitivnem smislu … Tolminatorja sem zapustil v torek ponoči neposredno po nastopu Anaal Nathrakh (LINK), da ujamem še par ur spanca pred odhodom na dunajski koncert Rammstein. Ko sem se nato vrnil v petek točno opoldne, da ujamem prvega nastopajočega na malem odru, se je v zraku že čutila tista prava festivalska energija, o kateri v torek zaradi hudega neurja še ni bilo ne duha ne sluha. Skratka, ozračje je že bilo ob dvanajstih naelektreno s pozitivno energijo, čeprav je bila množica obiskovalcev še vedno daleč od prizorišča. Na »delu« so bili zaposleni na festivalu, prvi band, nekaj žejnih in glasbe željnih obiskovalcev in Brütalci, ki so me pozdravili s svojega motoriziranega rdečega kolovoza. (Dejan)
 
Locomuerte na Tolminator Metal Festu 2023
Da energija, ki sem jo zaznal ob vrnitvi na festival, ni bila le iluzija, mi je potrdil nastop prvega banda. To si bili Locomuerte, crossover/thrash/hc punk band iz Francije, ki je bil že med prvim komadom nagrajen z moshpitom. Neverjetno, kot da so vsi čakali samo na ta band, preden gredo nazaj spat v šotor, avto ali kamor koli pač. Četverica, ki ima za sabo že štiri izdane dolgometražce, je vidno uživala skupaj s publiko in ji z veseljem servirala en plesni komad za drugim. Med opazovanjem dogajanja na »plesišču« pa sem med drugim v circle pitu zaznal celo mladenko na invalidskem vozičku, s čimer je menda povedano vse, kako noro se je začel zadnji dan festivala. (Dejan)
 
Hope Erodes na Tolminator Metal Festu 2023
Drugi so bili na vrsti belgijski metalcorovci Hope Erodes. Ti imajo za seboj sicer »samo« dva celovečerca, a ker je band znal zajahati dobro voljo prisotnih, ki jo je ustvaril prvi band, se je zabava nadaljevala tudi v njihovi družbi. Če sem pravilno razumel, je imel njihov kitarist dva razloga za praznovanje, saj je imel v petek rojstni dan. Pol ure nastopa je na koncu zadovoljilo tako band kot publiko, zelo plesno razpoložen pa je bil vokalist. (Dejan)
 
Eruption na Tolminator Metal Festu 2023
Ko so na oder stopili Eruption, je bila publika že več kot dobro segreta. Zaradi sonca je dejansko potrebovala že prvo podmazanje v obliki te ali one pijače, dobro voljo in razpoloženje pa so odlično izkoristili tudi domači thrasherji. Če sem pravilno razumel in si pravilno zapomnil, je zasedbe med drugim »ftrgala gate« s komadoma Worms z aktualnega albuma Tellurian Rupture in Seven Archons z njegovega predhodnika Cloaks of Oblivion. Kljub predhodni norišnici je publika znala iti še korak dlje. Iz marsikaterega grla sem namreč uspel zaznati kričanje besedila predstavljenih pesmi, kar je zagotovo velik poklon bandu. Dobro razpoloženje je še najbolj izkoristil »Buco«, pevec in zadnji ustanovni član zasedbe, ki se je med enim od zadnjih komadov pomešal med publiko, od tam odpel besedilo in med drugim z zgledom zanetil circle pit ali dva. Publika vesela, band pa še bolj! (Dejan)
 
Penitenziagite na Tolminator Metal Festu 2023
V začetku leta je odjeknila novica, da se na sceno vračajo Penitenziagite. Pri tem gre za četverico iz Kranja, ki preigrava black/death metal. Težko izgovorljivo ime je pri poslušalstvu nemalokrat izzvalo kreativne načine, kako ime lažje izgovoriti ali si ga zapomniti, oboje pa priča samo o tem, da band uživa določeno mero priljubljenosti. In slednje se je ponovno izkazalo tudi na malem odru Tolminatorja, kjer je četverica predvsem s prvencem Humanity Galore iz leta 2015 požela največ odobravanja. Bi človek torej menil, da je ponovno čas za nov album, kajne? (Dejan)
 
Omophagia na Tolminator Metal Festu 2023
Tudi Švicarji Omophagia preigravajo death metal, zaradi česar se ob menjavi ali prehodu iz slovenskega na švicarski death metal z glasbenega vidika ni zgodilo veliko sprememb. Ravno obratno, vzdušje je ostalo na visoki ravni, zabava se je nadaljevala, in četudi za nekatere sede. Za slednje pa ni bilo zdravstvenih razlogov, temveč po besedah pevca so bili obiskovalci na stolih v prvi vrsti pred odrom bandovi kolegi, »najbolj leni ljudje, ki jih poznam«. Kljub udarnemu metalu je tistim petim ali šestim osebkom uspelo cel nastop svojih prijateljev presedeti, medtem ko so ti na odru večinoma predstavili aktualni plošček Rebirth in Black in s parom komadov tudi predhodnika 646965. V pozitivnem spominu mi je ostal zlasti naslovni komad slednjega, medtem ko je v death metalu dosti bolj izkušeni kolega menil, da bi si lahko band privoščil malo več raznolikosti na vokalu. Namesto nenehnega bruhanja je pogrešal kakšen pig scream. (Dejan)
 
In Other Climes na Tolminator Metal Festu 2023
Z nastopom In Other Climes se je vzdušje z glasbenega vidika nekako vrnilo na začetek dneva. Francozi preigravajo mešanico med thrashem in metalcorom, zaradi česar je pod odrom ponovno postalo poskočno. (Dejan)
 
Damim na Tolminator Metal Festu 2023
Čeprav nisem kaj dosti razumel, ko sem se selil z malega na veliki oder, kjer so ob mojem prihodu že igrali Damim, sem si te pozitivno zapomnil. Česa nisem razumel? Progresivna nota teh angleških black/death metalcev mi je delovala kar močno, zaradi česar sem težje sledil dogajanju. Pač v smislu prvega stika z bandom predstavlja ta kar dober zalogaj za razumevanje. Zaradi tega sem se na slepo in tiho odločil, da bom band preveril še doma. Da mu bom ob pravih pogojih dal priložnost, da se ustrezno izkaže. Zaenkrat mi še ni uspelo, a prav gotovo bom začel z aktualno izdajo, in sicer EP-jem World Turned Hell, ki ga je band prišel promovirat v Tolmin. (Dejan)
 
Guineapig na Tolminator Metal Festu 2023
Guineapig so tipični grindcore band. Veliko polke, visoka stopnja brutaliziranja in polna kapa zabave. Število obiskovalcev pod odrom se je namnožilo, a zaradi tekmovanja s »floatiji« je še zmeraj vladala konkretna praznina. Ta okoliščina je za tiste, ki so prišli, pomenila, da imajo več prostora za circle pit in druge vrste plesa, ki se ponujajo ob glasbi, kakršno preigrava italijanska trojica. (Dejan)
 
Severe Torture na Tolminator Metal Festu 2023
Ne še povsem, a z nizozemskimi Severe Torture sem tudi jaz počasi prišel na svoj račun. Nizozemci preigravajo death metal, ki je v primerjavi z bandom pred njimi izpadel dosti bolj razgiban in z več globine. Pač death metal, kakršnega človek pričakuje in si ga predstavlja, ko pomisli na death metal. Zasedba obstaja že 25 let, če odštejem dejstvo, da med letoma 2011 in 2022 ni izdala ničesar. Lani je izdala EP z naslovom Fisting the Sockets, s katerega smo zagotovo slišali naslovni komad in po vsej verjetnosti tudi Hands and Head Not Found. A za slednjega res nisem prepričan. Se je pa band zagotovo vrnil do prvenca Feasting on Blood in nas udaril s komadom Feces for Jesus, pravo zaušnico pa nam je prilimal tudi s komadom Feeding On Cadavers. Skratka, kdor je zaradi skrajšanega torkovega nastopa Dying Fetus šel razočaran spat, so mu Severe Torture lahko predstavljali vsaj manjšo tolažbo. (Dejan)
 
Holy Moses na Tolminator Metal Festu 2023
O Sabine Classen, kako naj rečem pravilno knjižno slovensko, frontwomanki Holy Moses, nimam besed. Po 43 letih razgrajanja na odru in skoraj dopolnjenem 60. letu starosti sem lahko iz spoštovanja le snel klobuk, ki sem ga iz strahu pred kožnim rakom zvesto nosil tekom festivala, ter se priklonil – dobesedno, ne le s čupanjem. Dejansko je po mojem skromnem mnenju Sabina pokazala več energije in življenja kot vsi mladi sinovi Phila Campbela en dan prej. Holy Moses sem v preteklosti gledal že dostikrat in intenzivnost nastopov ni usahnila, naj bo to Wacken Open Air ali skromen Tolminator. Sabine je kot ena zadnjih glasnic agresivnega nemškega thrasha lahko vzor mladeži, kako se stvari streže in da je ljubezen do glasbe pomembnejša od ljubezni do scene. Energija na odru je bila nalezljiva in ni manjkalo mosha stare šole. Zgodilo se je celo prvič, da so po pretečeni minutaži organizatorji bandu poklonili še dodatnih pet minut na odru. Če ne bi bila tla še vedno razmočena od vremena, si upam trditi, da bi se v moshu dvigal prah. Za boljši občutek priporočam poslušanje aktualnega albuma Invisible Queen, ki je izšel v prvi polovici letošnjega leta. Thrash! (Ožbej)
 
Bølzer na Tolminator Metal Festu 2023
Nastop dvojca Bølzer je konkretno razdvojil publiko. Na eni strani so tisti, ki so si med njunim nastopom zaradi zehanja skorajda izpahnili čeljust, na drugi pa tisti, ki so orgazmirali na vsak ton, ki je prišel z odra. Če se moram tudi sam postaviti na eno stran, potem z veseljem izberem slednjo skupino, saj sem v nastopu Švicarjev tudi sam znal globoko uživati. Možakarja sta imela odličen zvok, še enkrat več pa sem ravno zaradi tega bil osupel, kaj se da proizvesti s samo eno kitaro in bobni. Ter seveda vokalom. Medtem ko sem v preteklosti že nemalokrat potarnal o tem, da bi lahko band za bolj poln zvok v ozadju uporabil še ta ali oni instrument, na kaj takega pri Bølzer nikoli ne pomislim. Perfekcija od perfekcije, a daleč od tega, da samo zaradi zvoka. Ne samo ta, temveč celoten pristop k ustvarjanju ritualističnega black metala posebne vrste naredi glasbo iz hiše Bølzer edinstveno, njun nastop pa tudi vsekakor nekaj posebnega. In zdaj zagotovo želite vedeti, kaj vse sta odigrala. No, tudi jaz bi si to želel. Kljub številnim debatam okoli setliste mi tudi tisti, ki so vidno dosti bolj uživali od mene, niso znali pomagati oziroma povedati kaj več kot to, kar sem že vedel. Dvojec je na sredini nastopa zaigral svoje najprepoznavnejše komade s svojega edinega dolgometražca Hero, pred in za tem pa še par komadov, za katere ne znam razvozlati, ali so vzeti iz toliko zgodnjega obdobja banda, da jih zaradi tega ne poznam, ali pa je v pripravi nov plošček, ki smo ga deloma lahko v živo slišali v Tolminu. Kar koli od tega bo držalo, nič ne spremeni dejstva, da je bil celoten nastop čista desetka. (Dejan)
 
Aura Noir na Tolminator Metal Festu 2023
Izredno presenečen sem bil, ko sem na seznamu nastopajočih za letošnji Tolminator Fest našel tudi Aura Noir. Zasedba je namreč leta 2019 na festivalu Kaltenbach Open Air naznanila konec delovanja. Seveda se mi je ob tem nasmejalo, kajti kdo bi se pa branil takšnega pozitivnega presenečenja. Po bolj ritualističnem razgibavanju so Norvežani poskrbeli za povišan tempo v moshpitu in za bolj monotone ritme. Ti seveda niso zadovoljili vseh prisotnih, sploh med »novejšimi« komadi se je močneje čutilo, da to ni ravno to, saj je bobnarski ritem določenih komadov resnično monoton in začne ob nepoznavanju nekoliko dolgočasiti. A ko je band posegel po starejših vižah, sploh s prvenca Black Thrash Attack, je bilo marsikaj pozabljeno. Med drugim so nam ponudili avtorsko različico komada Conqueror, ki je zame poleg komada Destructor predstavljal vrhunec nastopa. Svojo noto pa je dodal tudi Aggressor, ko je prevzel vokale pri nekaj komadih. Presenetljivo band ni zaključil s kakšnim komadom s prvenca, temveč je za konec izbral komad The Stalker s ploščka Hades Rise iz leta 2008. Presenetljiva, a vseeno dobra izbira! (Dejan)
 
Sodom na Tolminator Metal Festu 2023
Zadnji in največji (?) band festivala so bili Sodom. Z bandom sem se minuli teden v Tolminu prvič srečal v živo. Ja, vem, da to zveni že skorajda nemogoče, sploh z ozirom na to, da je band leta 2011 obiskal Maribor, a tako pač je. Razen tega, da sem v preteklosti zamudil kak njihov koncert, sem se očitno še pravi čas odločil, da je napočil čas, da si band ogledam v živo. Ker sam očitno nimam primerjave s tem, kako band sicer zveni in deluje na odru, se bom pri vrednotenju tega naslonil na mnenja drugih. In ti pravijo, da so bili Sodom odlični. Temu mnenju lahko pritrdim brez primerjav. Dejansko nisem ničesar pogrešal oziroma nič me ni zmotilo. Ravno obratno, nad nastopom legendarnih nemških thrasherjev sem bil od komada do komada bolj navdušen. In kateri so to bili? Setlista je bila dejansko enaka kot konec junija v Litvi, le da je band zaradi krajšega časa nastopa, ki je moral biti zaključen do enih zjutraj, nekaj komadov izpustil. Med drugim smo slišali samo priredbo Leave Me in Hell od Venom, medtem ko je komad Iron Fist od – no, pa saj veste, od koga – ostal mokra želja kakšnega obiskovalca. Zaradi ostalih odličnih komadov druge priredbe nisem pogrešal. Sem pa pozorno čakal na to, ali bodo Nemci zaigrali The Conqueror, kakor je prej med svojim nastopom napovedal Apollyon ob napovedi komada Conqueror. In tako je tudi bilo, poleg tega pa smo lahko še uživali v številnih drugih komadih z albumov Persecution Mania in Agent Orange, medtem ko je bil najnovejši Genesis XIX zastopan samo s Sodom & Gomorrah. (Dejan)
 
In kaj naj zaključno porečem o festivalu. Kot netipični obiskovalec Tolmina, ki vedno samo pride za en dan, težko sodim o festivalu kot celoti. Kar pa sem uspel videti, slišati in doživeti, pa me močno spominja na že v tem besedilu enkrat omenjeni avstrijski festival Kaltenbach Open Air. A ta primerjava temelji predvsem na okoliščini, da je Tolminator v svojem prvem letu privabil manj ljudi, kot bi si želel in sicer uspel gostiti. Osebno torej nisem pogrešal ničesar, kajti »manjše« število obiskovalcev mi je povsem ustrezalo, kar pa se bo verjetno z leti z večanjem imen nastopajočih zagotovo tudi spremenilo. Pač po načelu, da večja imena privabijo več ljudi. Tako da če bo ponovno treba, se bom v Tolmin ponovno odpravil dvakrat, v primeru ustreznega razporeda nastopajočih pa tam tudi prespal. A do naslednjega leta je še daleč, kot nekoliko starejši obiskovalec koncertov in festivalov še zmeraj ližem rane minulega tedna, zaradi česar je za kakršne koli napovedi v tej zvezi z moje strani še povsem prehitro. Želja vsekakor že obstaja, kajti razmerje med številčnostjo in všečnostjo bandov, ki jo je ponudil Tolminator, je po mojem na visoki ravni. (Dejan)