Za angleškim folk/viking metal projektom Oakenshield stoji Ben Corkhill. Njegov aktualni album Legacy sicer ob prvem poslušanju veliko obeta, a le, če poslušalec ne ve, da večina njegovih skladb temelji na sposojenih melodijah različnih ljudskih pesmi.
Že prva skladba oz. kar intro Northreyjar je izpeljan najprej iz švedske ljudske pesmi Uti Vår Hage, nadaljuje pa se z norveško ljudsko vižo, ki je večini morda najbolj znana po priredbi Oppi Fjellet že dolgo razpadle folk/viking metal zasedbe Storm, objavljene na njihovem leta 1995 izdanem albumu Nordavind. Slednja je prav tako osrednja melodija pesmi Earl Thorfinn in že iz samega naslova je očitno, da besedilo obravnava škotsko zgodovino in omenjenega kralja iz 14. stoletja. Do neke mere je besedilo povezano z Norveško in kraljem Olavom Tryggvasonom, vendar skandinavska glasbena podlaga kljub temu ni primerna. Nasploh glasba Oakenshield zelo spominja na norveške Glittertind in švedske Irminsul, saj Corkhill nad slednjimi ne skriva navdušenja. Za preostale komade je črpal melodije in tematiko še iz škotskih, irskih in angleških tradicionalnih pesmi. V tem smislu najbolj izstopata skladbi Wen Heath in Clontarf, v kateri je veliko truda vložil gostujoči violinist David Denyer. Violina pesmi poživi in jim dodaja bolj tradicionalno vzdušje. V preostalih pesmih služijo godala, predvsem programirana, s preprostimi akordi, le za podlago. Pesem Jorvik, ki je na Legacy edina Corkhillova avtorska pesem, je ena boljših predvsem zaradi enostavnih in tipičnih spevov, ki v refrenu nadvladajo precej monotoni harsh vokal, razgiba pa jo tudi preplet violin in piščali. Nekaj je tudi dolgočasnih skladb in nasploh je album ritmično precej enoličen; tempo je večinoma enak, strukture in dolžine riffov pa minimalistične. Sliši se, da je glasba delo ene same osebe, kar pa je po drugi strani tudi hvalevredno. Prvi takšnih »one- man« bandov je bil Quorthon z Bathory, kasneje Vratyas Vakyas s Falkenbach, oba pa sta navdihnila vrsto kasnejših podobnih glasbenikov, ki ustvarjajo pod imeni, kot so Myrkgrav, Glittertind in Voluspaa. Vplivi vseh naštetih so do določene mere prisotni tudi na Legacy. Vpliv še ene, tokrat britanske skupine, je duet Forefather. Najbolj se kaže v besedilih, ponekod pa tudi v spevih in melodijah. Nekaj je tudi naracije v stilu Turisas, kar album malce poživi. Bobni so sicer posneti malce nerodno, saj činele precej hreščijo in violina na trenutke zveni razglašeno, vendar posneti inštrumenti prispevajo k bolj naravnemu zvoku. Navsezadnje glasbe dandanes res ni težko sprogramirati, tako da Corkhill z bolj pristnim pristopom vsekakor izstopa iz armade folk metal skupin.
Album je odraz veliko volje in truda, kar je s tega vidika hvalevredno, vendar albumu Legacy manjka individualnosti, prepoznavnosti. Soliden album, ki pa je v svojem bistvu zgolj še eden v vrsti podobnih.