The Reckoning je belgijski ekvivavelnt besedi šus – hiter, brezkompromisen, poslušljiv death metal.
Stvar je bila posneta v studiu Hertz na Poljskem, kjer so po opremi šarili tudi Vader in Decapitated. The Reckoning žal ne dosega veličastnosti prej omenjene dvojice, so pa vseeno kar dobri. V ušesa takoj pade bobnarska hitrost (ki se tudi meša z različnimi počasnejšimi ritmi); Morbid je očitno fan besedne zveze »if it doesn't last, it doesn't blast«. Kar naredi stvar sprva precej dinamično, v živo po moje še posebej, ampak na plati slej ko prej postane monotono. Kitarist Styg ustvarja linije, ki spominjajo predvsem na black metal, a tu so tudi death metal in thrash riffi. Vseeno mu manjka nekakšna globina, vse skupaj je malce preveč plehko (primer pesmi: 6 Billion Assorted Needles), kljub temu pa naredi stvar precej poslušljivo. Basist Kristof je lepa podlaga. Vokalist/kitarist Peter je dober na inštrumentu, ampak obupen na vokalih. Ko ga poslušaš imaš občutek, da je prišel v področje »emo kuge«, ne pa na teren brutalnosti. Vokali so prav nervirajoči. Ko so komadi res dobri, Peter odpre usta in te vse mine. Joj, ga kaj napenja ali kaj? Ah, kje je Donat...
Besedilno je stvar osredotočena v nihilizem in misantropijo, a brez satanističnih simbolov in corpse painta. Z boljšim vokalom bi že nekako šlo, a tako bo Deathlike Millenia pri meni kaj kmalu tonil v pozabo.

Ivan