Breka Fest XIII

Kratka noč je bila za mano, jutro pa se je zaradi osebnih zadev tudi začelo zelo hitro. Nočni počitek od Črne Loke je trajal slabih pet ur, zaradi česar sem si popoldan moral privoščiti kratek dremež, sicer jugovzhodnega predela Prekmurja spet ne bi videl. Do zdaj sem imel dvakrat močan namen, da se odpravim na Breko. Prvič so me zasrbeli prsti leta 2015, ko so bili na 8. ediciji Breka Festa eden izmed headlinerjev Noctiferia, drugič pa dve leti kasneje, da bi na 10. ediciji Breka Festa med drugim videl Ambasador Rous, ki so hitro po izdaji EP-ja Lejs je nej več isti prenehali z delovanjem. In tako kot je ugasnilo življenje še enega banda, tako je za nekaj časa ugasnila moja želja po obisku Breke. Do nedavnega.
 
Ko sem kolegu iz Prekmurja povedal, da sem prvič na Breki, me je samo začudeno gledal. Sicer ni nič takega, če človek še ni obiskal tega festivala, a ko se pogovarjaš s prekmurskim metalcem, je pa to tako, kot da še nikoli nisi videl lune. Obiskovanje tega festivala je za Prekmurce kot za povprečnega Slovenca dopust na Hrvaškem. Tja se pač gre, zato ker se dogaja. In prav je tako. Uspešnost ali dolgoživost festivala je v prvi vrsti odvisna od zvestobe lokalne publike, ki sem jo minulo soboto videl kar dosti. Zvestobo, domačnost in gostoljubje, ki je med drugim vsakoletno izraženo v napovedniku festivala z brezplačnim parkiranjem, brezplačnim kampiranjem in brezplačnim pasuljem. Res neverjetno, da sem lahko vsa ta leta bral ta napovednik in ob tem ostal povsem hladen, šele ko sem vse to doživel od blizu, sem videl, kaj to res pomeni. Kakšno simbolično vrednost ima v današnjem turbo kapitalistično naravnanem času festival, ki vsem svojim obiskovalcem večkrat na dan nudi izredno okusen topel obrok zastonj. Načeloma bi lahko na tem mestu končal s pisanjem reportaže in svoje misli zaključil z enostavnim pozivom, da obiščite naslednje leto Breka Fest samo zaradi zastonj pasulja, ki ne bo pogrel samo vašega želodca.
 
No, seveda tega ne bom storil. O hrani sem povedal dovolj, zato je na vrsti glasba, k domačnosti pa se bom še vrnil. Kot sem že omenil povsem na začetku, sem zaradi petkovega obiska Črne Loke izpustil prvi dan Breka Festa. Program prekmurskega dvodnevnega festivala je letos zgledal tako:
 
Petek, 26. 8. 2022:
20.00: Showdare
21.00: HakAttak
22.00: Deafness By Noise
23.00: NadimaC
00.00: Achsar
01.00: Smrt
 
Sobota, 27. 8. 2022:
20.00: Reach A.D.
21.00: Razvalina
22.00: Dislocated
23.00: Spasm
24.00: Armaroth
01.00: Vaginal Herpes

Reach A.D. na Breka Festu XIII:
Ko bi se že moral odpraviti od doma, da bi še pravočasno ujel Reach A.D., sem še sedel za računalnikom in preverjal vremensko sliko. Medtem ko je na Štajerskem divjalo hudo neurje z močnim vetrom in strelami, so kolegi iz Srednje Bistrice poročali o redkih oblakih. Do takrat je vreme prizaneslo Breki, tako da so lahko hardcorovci na pravi način otvorili drugi dan festivala. Kolega mi je znal povedati, da so »ftrgali« kot na Brutal Janez Festu pred nekaj tedni.
 
Razvalina na Breka Festu XIII:
Razvalina so torej bili prvi band, ki sem ga ujel v živo. Trojica iz Ljubljane igra old school death metal, ki mu je lani poklonila polvečerec oziroma EP z naslovom Smrt Živečega. Ta obsega pet komadov oziroma slabih 22 minut, zato je že skorajda razumljivo, da je band tega zaigral v celoti. Preostali čas pa je skupina posvetila predstavitvi dveh novih komadov, ki v grobem nista izstopala od že izdanih. V grobem, ne pa povsem. Medtem ko med komadom Pandemska izčrpanost dejansko nisem zaznal nekih novosti, me je Človek »zbodel« s svojo dolžino in nalezljivim riffanjem. So pa bili Razvalina edini band večera, ki se je navzočim predstavil še imensko, a tudi sicer se je Gapa še enkrat več izkazal kot spreten frontman, ki ni padel na jezik oziroma ki zna nastopati. Samo tako naprej, fantje!
 
Spasm na Breka Festu XIII:
Kaj je zdaj to? Po programu bi morali naslednji igrati Dislocated. Drži. A ker je tik ob koncu nastopa od Razvaline že konkretno deževalo, je moral organizator zatem pokriti in izprazniti sprednji del odra. In tako se je naenkrat vse skupaj ustavilo. Dokler nista v duhu domačnosti na plano prilezla Hermanova iznajdljivost in fleksibilnost glavnega nastopajočega, ki se je strinjal, da nastop izvede pod veliko nadstrešnico, ki je podobno kot na Metal Maniji streha nad tribuno tedaj večini služila kot zatočišče pred vetrom in dežjem. Ena miza za merch je bila odmaknjena, na to mesto postavljena dva manjša zvočnika in ostale tehnikalije, ki so potrebne, da se priključita ena kitara in mikrofon. Kmalu sta bila pevec v Boratovih kopalkah in basist pripravljena, da v češki goregrind maniri predstavita svoje ideje o človeških perverzijah. V intimnem vzdušju in tesni navezi z bandom smo slišali komade, kot so WTF, Ladyboy Party, Paedophilic Kindergarten Party in Fecal Pornboss, vrhunec oziroma zaključek pa je tvoril komad Cheiromania (Masturbation - No Pain, No Gain), katerega enostaven refren je publika kričala skupaj z bandom. Po dobre pol ure je bil nastop dvojca Spasm zaključen in s tem so se tudi končali moshpit, circle pit, »stage diving« in še kaj. Zagotovo zvezdi večera, ki sta imeli veliko dela že pred nastopom pri svoji mizi z merchom, kajti nemalo je bilo takih, ki so želeli poleg nakupa domov odnesti še kakšno fotografijo z bandom.
 
Vaginal Herpes na Breka Festu XIII:
Če kdo, pa so grindcoraši fleksibilni. Naslednji dvojec s posnetimi bobni in tokrat še z bas kitaro je slišal na ime Vaginal Herpes. Gre za duet, sestavljen iz pevca in kitarista, ki se vsebinsko ukvarja s spolnostjo, pornografijo, nasiljem in ženskim ciklusom. O tem pričajo komadi, kot so Assfucked, Fuck That Pussy, Serial Cunt Killer, Tampon Tornado, Dildo Punisher ... da ne naštevam vseh naenkrat. In medtem ko so med Spasm še nekateri plezali po stropu, se je med nastopom malih zvezd večera stanje le nekoliko pomirilo. Tako številčno kot z vidika gibanja. Pozna ura je terjala svoj dolg, medtem ko nepoznavalci zasedbi, ki se je po sedmih letih popolnega zatišja ponovno vrnila na stari kraj zločina, niso namenili dosti pozornosti. Največ te je dvojec dobil od znancev in prijateljev, ki so z bandom med komadom 123 Sperma Fraj malo ponovili osnove nemščine oziroma med zaključnim Nemaš za vložke dodobra prevetrili grlo.
 
Dislocated na Breka Festu XIII:
Ura je že bila ena zjutraj, ko je končno bil pripravljen oder za thrash/groove/modern/nu metal zasedbo Dislocated, ki domuje v kraju Zagorje ob Savi. Zaradi ponehanja dežja smo se lahko selili nazaj na glavni oder, kjer nas je pričakal pevec, oblečen zgolj v kratke hlače, ki niso bile daljše ali večje od boksaric. Kljub mrazu sem prepričan, da ga ni zeblo, saj je bil ves čas v gibanju in ob tem tudi spodbujal nas pod odrom, kar mu je tudi deloma uspelo. Zasedba, ki je bila na novo aktivirana v lanskem letu, se je predstavila z najdaljšim setom večera, nastop je trajal kar dobrih 45 minut, osebno pa se mi je v spomin vtisnila predvsem kot moderna ali nu metal zasedba z močnim pridihom hardcora. Seveda dopuščam vse možnosti, da sem pri predalčkanju pihnil mimo, zato je najbolje, da sami preverite komade, kot so Monkeys, Suffocate ali Sherpa of Truth, s katerim je zasedba zaključila svoj energičen in razgiban nastop.
 
Armaroth na Breka Festu XIII:
Armaroth menda ne potrebujejo posebne predstavitve. Kranjski death metalci so zame predstavljali glavni razlog, da sem se minulo soboto odpravil na Breko, slabo vreme pa bi mi njihov nastop skoraj odneslo. Zaradi tega sem bil tudi med tisto polovico obiskovalcev, ki je do konca vztrajala pod odrom. In vztrajnost je bila več kot poplačana. Sicer sem večino nastopa Kranjčanov le statično opazoval, kako band vidno uživa na odru, sploh kitarist in vodja zasedbe Martin je bil med najbolj poskočnimi, nakar je z zadnjo trojico odigranih komadov tudi mene odpeljalo. Mešanica slamming death metala in psihedeličnih kitarskih vložkov je dokončno dosegla svoj vrhunec, ko sem zaslišal posnet saksofon, ki je napovedal nadvse odličen komad I Worship the Universe. Po tem komadu se je zasedba ločila od prvenca Zenith, nato pa z dodatno spodbudo namesto enega ponudila dva komada z debitantskega EP-ja False Vision. Po slabe tri četrt ure so Kranjčani s komadoma High in Cell That We Bleed In pod bučnim aplavzom zaključili svoj nastop in 13. edicijo Breka Festa. Če pa ste jih tokrat izpustili, imate septembra dvakrat možnost opravljati popravni izpit, in sicer na Vratolomu 2022 ali v mariborskem MC-ju en teden kasneje.
 
Ko sem se ob treh zjutraj odpravljal proti avtu, je bilo parkirišče že do polovice izpraznjeno, s tem pa tudi sproščen pogled na most in Muro v neposredni bližini. Glede na videno in doživeto menim, da bom festival še kdaj obiskal, ob pravi ponudbi bandov morda že drugo leto. Skratka z Breko je minil festivalsko obarvan avgust, ki mi je poleg tega prinesel še obisk Castle Festivala, Brutal Janeza, Kaltenbacha in že na začetku omenjene Črne Loke. Kar se tiče festivalov, nas letos na slovenskih tleh čaka načeloma samo še eden, in sicer že tudi omenjeni velenjski Vratolom, nakar se bomo vsi skupaj počasi pomaknili v notranjost klubov. Vsaj upam, da bo tako!