Geoff Thorpe že celih dvaintrideset let brezkompromisno metalizira. Večni metalec, še eden izmed večnih izvenserijskih kovinskih glav tipa Blitz, Holt itn. Leta 1981 – 1982 je band odigral veliko koncertov v seriji Metal Mondays v The Old Waldorf z Laaz Rockit, Metallico itd., in v bistvu aktivno sodeloval pri rojstvu in popularizaciji Bay Area scene.
Po sedmih letih od ustanovitve je band izdal prvi LP, Soldiers Of The Night (na kateri je solo kitaro odigral odlični Vinnie Moore, kitarist UFO), ki je nakazal prvovrstni ameriški power metal. V ozvezdje metalske elite so Vicious Rumors dejansko stopil šele s futuristično, delno progresivno Digital Dictator, s katero so v mesečni kolumni Rock Hard zasedli prvo mesto (z Razorback Killers so po triindvajsetih letih le-to končno zasluženo ponovili). Na Digital Dictator je za mikrofon prvič poprijel mistični izvenserijski vokalist Carl Albert (1995 žal preminul v prometni nesreči). Band je skozi devetdeseta do novega milenija brezkompromisno izdajal plošče (mega mojstrovine Word Of Mouth, Something Burning itd.), od leta 2001 do 2006 pa je prvič v zgodovini minilo več kot pet let do izdaje naslednje plošče. 2006 je glasilke na plošči Warball naprezal James Rivera (ste se kdaj vprašali ali obstaja kak srednje velik zakon band, kjer ta polpritlikavi ameriški latinos ni pel?). Po ponovnih petih letih (v času le-teh je Thorpe resno razmišljal o razpustitvi, a na srečo do tega ni prišlo) pa je čas za novo mojstrovino, Razorback Killers, kjer se predstavlja novi glas, Brian Allen.
Na samem začetku nas v obliki Murderball čaka prvo bombardiranje. Gostujoči solist, Eric Peterson iz Testament, ki je v svoji biti ritem kitarist, pokaže, da ima nesporni smisel za komponiranje solaž, komad sam pa nas pelje skozi močno riffažo in mnogo ritmov. Razorback Blade in Axe To Grind sta naslednji speed metal himni, ki ponovno brezkompromisno dokazujeta, da so vsi »botri« Bay Area scene (in East Coast scene) »bolj stari, bolj nori«. Kitarske pasaže spominjajo na najboljše čase dvojcev Hunolt/Holt, Peterson/Skolnick, Locicero/Calvert itd., ne manjka klasičnih Vicious Rumors dvoglasij, tipičnih za ameriški power metal (stilsko so se jim pri izvajanju le-teh približali Crimson Glory), solaže pa so same po sebi poglavje zase. Z Blood Stained Sunday, All I Want Is You in Pearl Of Wisdom se plošča nekoliko umiri, a naj vas ne skrbi: tu ni sladkornih »pussy« napak, vse je še vedno heavy in še več kot samo to. Vokal je bil največje vprašanje. Kako se bo Allen »ulegel« v Vicious Rumors zvok? No, odgovor je preprost: perfektno. Od visokih Halford screamov, do tipičnih molskih delov, melodičnih sekcij, do grozljivega King Diamond pridiganja; spekter je neskončen. V oblakih pluje skozi linije, kompatibilno raznoliko pa dodaja tisti nujni ščepec svoje identitete, ki je tako bistvena za avtorsko opredelitev in stvaritev svojega imena. Let The Garden Burn nam dostavi par gang back vokalov in Judas Priest bobnarsko/bas linijo, za konec pa je band podpisal pakt z hudičem, kjer odlični back vokali v refrenu dodajo zadnjo piko na i. Geoff Thorpe je pred časom rekel: »Starejši smo, bolj sprijeno zvenimo. Že tri četrtine življenja nam po žilah teče metal in točno tako zveni Razorback Killers!«
Vicious Rumors so živ dokaz, da klasični ameriški metal ne odhaja nikamor. Pravzaprav prav zaradi njih nikoli ni odšel, nova plošča pa jih postavlja še višje med zvezde legendarnih underground bandov, ki nas z vsako novo izdajo presenečajo in prepričujejo, da so tako rekoč večni. Nakup te mojstrovine je obveza za vsakega heavy metalca!