Falconer

Falconer je novo švedsko power metal odkritje, ki ga je ustanovil kitarist Stefan Weinerhall, bivši član razpadlih Mithotyn. Pred kratkim so izdali istoimenski prvenec, s katerim navdušujejo vse po vrsti. Več o samem bandu boste izvedeli v intervjuju, ki sem ga naredil s Stefanom.


MATJAŽ:
Preden si ustanovil Falconer si igral v bandu Mithotyn. Kaj je bil razlog za razpad prejšnjega banda?

STEFAN:
Po šestih letih igranja v bandu se mi je nekako zdelo, da to ni bilo tisto, kar sem si želel. Prav tako sem hotel nekaj sprememb, začeti nekaj novega, s čistim vokalom. Tudi ostali so čutili podobno, pravzaprav jim je bilo vseeno za prihodnost banda, tako da sem se brez težav odločil narediti konec. Po izidu našega tretjega albuma smo rekli, da si bomo vzeli nekaj počitka, vendar smo takrat nekako vsi prišli do spoznanja, da smo imeli black metal band predvsem zaradi tega, ker so pri nas v glavnem vsi poslušali to zvrst, in ne zaradi nas samih (ne vem, če je imel kdo v našem mestu interes igrati heavy metal). Ker je takrat razpadla še naša založba, je bila odločitev še toliko lažja. Dobili smo sicer nekaj ponudb od drugih založb, a ker nismo želeli nadaljevati, smo jih zavrnili. Vsem pa sem povedal, da pripravljam že nekaj novega.

MATJAŽ:
Kdaj si v bistvu začel razmišljati o novem projektu in kakšni so bili začetki Falconer?

STEFAN:
Proti koncu obdobja z Mithotyn sem občutil, da želim delati tisto, kar delam sedaj. Tako sem takoj, ko je band razpadel, začel delati na materialu za Falconer; to je bilo maja 1999. V začetku je bil to solo projekt, saj sem sam napisal vse pesmi in jih vadil doma skupaj z računalnikom. Ko so bili demo posnetki narejeni, sem moral dobiti pevca in tako sem našel Mathiasa, ki je odpel vse pesmi, a sprva je bila to nekakšna vrsta pomoči. Ko pa je vse kazalo, da bom podpisal pogodbo, mi je svoje usluge ponudil še Karsten in tudi Mathias se je bolj resno vključil v band. Tako je bila marca 2000 oblikovana današnja zasedba Falconer.

MATJAŽ:
In kaj pravzaprav pomeni beseda falconer?

STEFAN:
Falconer se imenuje fant, ki vzgaja ptice in lovi skupaj z njimi (sokolar, op.av.).

MATJAŽ:
Med glasbo obeh bandov je najti marsikaj skupnega, vendar si se sedaj bolj obrnil na klasični heavy metal. Ali to pomeni, da sedaj nate vpliva drugačna glasba ali je bilo temu vzrok kaj drugega?

STEFAN:
No, nikoli nisem zares poslušal le brutalnega metala, a sem bil vseskozi v stikih s to zvrstjo. Sedaj so plošče, ki jih kupujem in imam, moj edini stik z glasbo. Tudi glasba, ki jo sedaj pišem, izvira bolj iz mene osebno, poleg metala pa poslušam tudi veliko drugega. Samo vseeno ne morem reči, da name vpliva drugačna glasba kot pred leti. Seveda sem skozi leta odkril veliko novih bandov in glasbenih stilov, kar pa ni bistveno vplivalo na mojo glasbo, ne.

MATJAŽ:
Kot prej, tudi sedaj v glasbo vključuješ veliko folk elementov. Zdi se, kot da ti je všeč folk glasba.

STEFAN:
Folk se sliši kar dobro, vendar se kaj posebej za to ne trudim, edino pri nekaterih stvareh, kot na primer riff pri bonus pesmi, katerega sem res poskušal narediti čim bolj folklornega. Drugače pa ne poslušam dosti folk glasbe; tako se me ne mora imeti za folk glasbenika.

MATJAŽ:
Glede samih besedil; pri Mithotyn so vsa govorila o vikingih, pri Falconer se mi zdi, da temu ni več tako. Si se naveličal pisati o njih ali si za pisanje besedil dobil kako novo inspiracijo?

STEFAN:
No, do sedaj sem napisal okrog 30 pesmi, ki so govorile o jeznih, bradatih skandinavskih možeh, in sem se kar naveličal. Želel sem pisati o novih temah in zgodovina je v splošnem veliko več kot le vikingi. Seveda ne obžalujem, da sem pisal in govoril o njih, a sedaj želim početi druge stvari.

MATJAŽ:
Prej si že omenil oba člana banda. Karsten Larsson je igral s tabo že pri Mithotyn. Vendar pevec, Mathias Blad, je za nas zelo neznano ime. Kje si ga našel?

STEFAN:
Iskati sem ga začel decembra 1999, ko sem rabil pevca, ki bi odpel pravkar posnete demo posnetke. Iskal sem ga izven metalskih krogov, saj sem vedel, da pri nas ni bilo nikogar, ki bi lahko odpel te pesmi. Povprašal sem tudi pri lastniku neke glasbene trgovine v našem mestu. Ta mi je povedal za nekaj imen, ko pa je omenil tudi svojega sina, Mathiasa, sem se začel zanimati zanj. Obiskoval je nekaj različnih glasbenih šol na Švedskem in v Angliji in pel v muzikalih kot na primer Evita, Cyrano, Sugar, Cabaree, itd., kar se mi je zdelo zelo v redu. Tako sem mu dal kaseto, bila mu je zelo všeč in strinjal se je, da bo odpel vokale. Takoj ko sem ga slišal peti, sem vedel, da bi težko dobil koga boljšega. Na srečo sem takrat z demo posnetkom dobil tudi pogodbo z Metal Blade, zato sem vprašal Mathiasa, če se želi priključiti bandu. Odgovor je bil pozitiven.

MATJAŽ:
Ja, slišati je, da ni tipični heavy metal pevec.

STEFAN:
Seveda, to prinaša le pozitivne stvari.

MATJAŽ:
Na plošči je odigral tudi klaviature, ti pa, poleg kitare seveda, tudi bass. Nameravaš vzeti v band še kakšne druge glasbenike? Očitno je, da trije ne morete sami nastopati na koncertih.

STEFAN:
Ne, seveda ne moremo, a tudi ne nameravamo, tako da je ta zasedba kar v redu. Mogoče bi basist pripomogel k bolj popolnem zvoku na vajah, bomo videli.

MATJAŽ:
In zakaj ne nameravate igrati na koncertih?

STEFAN:
Glavna razloga sta moje pomanjkanje motivacije in Mathiasov poln urnik z muzikali, kar ostaja njegova glavna dejavnost. Vsa ta dogajanja okoli koncertov so za moj okus preveč »ciganska«. Nikoli nismo nameravali igrati na turnejah, vendar so fani drugačnega mnenja. Bomo videli, kako se bodo stvari odvijale v prihodnosti, a kot kaže bomo ostali studijski band.

MATJAŽ:
Vaša plošča je bila povsod zelo dobro sprejeta, kritike so odlične. Te je to kaj presenetilo in kaj si misliš o tem?

STEFAN:
Ne, ni me presenetilo, vendar smo tega seveda vsi zelo veseli. No, nismo vedeli, da bo naletela na tako super odzive, le upali smo. Glej, mi igramo glasbo, ki nam je zelo všeč in izkazalo se je, da je všeč tudi drugim ljudem. Mislim pa, da se ne razlikujemo kaj preveč od ostalih ljudi, zato me ni tako zelo presenetilo.

MATJAŽ:
Kaj pa na Švedskem, kako so vas sprejeli doma? Ali imajo tam radi vašo glasbo ali ste preveč v senci Hammerfall? Kot vem, tam vse bande zelo primerjajo z njimi in njihovim uspehom.

STEFAN:
Mislim, da zaradi njihovega dela in uspeha mi nič ne trpimo. Prej bi rekel, da se zaradi njih mediji zopet več zanimajo za metalsko dogajanje, to pa je seveda dobro tudi za ostale bande.

MATJAŽ:
Mi lahko poveš še nekaj o vaših prihodnjih načrtih, kaj bi radi počeli in podobno?

STEFAN:
Kakšnih posebnih načrtov za prihodnost nimamo, le nadaljevati kar smo začeli. Sedaj imam že pripravljeni dve novi skladbi, tako da bomo najbrž kar vsako leto izdali kak album. Mislim, da se to, ker nismo koncertni band, tudi lahko zahteva od nas, kaj misliš? Kmalu bo natisnjenih tudi nekaj naših majic, pa spletno stran bomo naredili do konca: www.falconer-metal.com. Spremeniti naše glasbe tudi ne nameravamo, vendar nikoli ne veš, kaj se lahko v prihodnosti zgodi.